Poleg obeh zakonov obstaja vrsta pravilnikov, ki usmerjajo delo vrtca (npr. Pravilnik o normativih za opravljanje dejavnosti predšolske vzgoje (sl), Pravilnik o normativih in kadrovskih pogojih za opravljanje dejavnosti predšolske vzgoje (sl), Pravilnik o izobrazbi vzgojiteljev predšolskih otrok in drugih strokovnih delavcev v programih za predšolske otroke in v prilagojenih programih za predšolske otroke s posebnimi potrebami (sl), Pravilnik o plačilih staršev za programe v vrtcih (sl), Pravilnik o zbiranju in varstvu osebnih podatkov na področju predšolske vzgoje (sl), Pravilnik o publikaciji vrtca (sl) …), in smernice (npr. Smernice za prehranjevanje v vzgojno-izobraževalnih zavodih (sl, .pdf), Smernice zdravega prehranjevanja …).
Strokovni svet Republike Slovenije za splošno izobraževanje je na predlog Nacionalne kurikularne komisije za predšolsko vzgojo 18. 3. 1999 sprejel nacionalni dokument Kurikulum za vrtce (sl, .pdf).
Določa načela, globalne cilje in iz njih izpeljane cilje za posamezna področja dejavnosti. Vključuje tudi primere vsebin in dejavnosti za posamezna področja dejavnosti, ločeno za prvo in drugo starostno skupino otrok. Kurikulum za vrtce je oblikovan za dnevne programe, vendar je tudi ustrezna strokovna podlaga za izvedbo poldnevnih programov, krajših programov ali dela v vzgojno-varstveni družini, z upoštevanjem posebnosti na ravni organizacije življenja in dela.
Strokovni svet je pozneje sprejel še dopolnjujoče dokumente za uresničevanje kurikuluma v praksi:
Kurikulum za vrtce in dodatke h Kurikulumu izvajajo javni vrtci in zasebni vrtci s koncesijo. V letnem delovnem načrtu vrtec opredeli izvajanje nacionalnega kurikuluma v skladu z lokalnimi posebnostmi.
Zasebni vrtci, ki izvajajo drugačne programe, pa morajo o primernosti programa pridobiti pozitivno mnenje Strokovnega sveta za splošno izobraževanje.
Varuh predšolskih otrok opravlja dejavnost varstva predšolskih otrok in ni predpisano, da izvaja Kurikulum za vrtce.
Strokovni svet Republike Slovenije za splošno izobraževanje je 13. 5. 1999 sprejel Programske smernice: Svetovalna služba v vrtcu, ki umeščajo svetovalno službo v delo vrtca in vključujejo temeljna načela in okvir za profesionalno opravljanje svetovalnega dela v vrtcih.
Strokovni svet Republike Slovenije za splošno izobraževanje je bil 25. 10. 2012 seznanjen z dopolnjenimi Smernicami za vključevanja otrok priseljencev v vrtce in šole, ki opredeljujejo ukrepe na področju vzgoje in izobraževanja za integracijo priseljencev in so uresničitev strategije vključevanja otrok, učencev in dijakov migrantov v sistemu vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji (sprejeta na kolegiju ministra maja 2007).
Razširjeni strokovni kolegij za pediatrijo je 22. 12. 2010 potrdil Priporočila za ukrepanje v vrtcu ob nujnih stanjih in nenadno nastalih bolezenskih znakih (sl). Opredeljena so načela, kdaj klicati nujno medicinsko pomoč, kar pa ne sme biti vzrok za opustitev potrebne prve pomoči.
Varno otroško igrišče (sl, .pdf) – priročnik za skrbnike in lastnike otroških igrišč.
Osnovni cilj izvajanja predšolske vzgoje je optimalni razvoj otrok ne glede na spol, socialno in kulturno poreklo, veroizpoved, narodno pripadnost ter telesno in duševno zgradbo. Otroci so aktivni udeleženci procesa, v katerem z raziskovanjem, preizkušanjem in izbiro poljubnih dejavnosti pridobivajo nova znanja in spretnosti.
Zakon o vrtcih med drugim določa naslednje cilje predšolske vzgoje:
Vsebinsko je predšolska vzgoja v Sloveniji oprta na sodobne sociokulturne teorije razvoja in učenja.
Kurikulum za vrtce temelji na razvojno-procesnem pristopu, pri katerem je proces učenja kakovostno načrtovan, izvajan in evalviran. Proces učenja upošteva individualne značilnosti in razvoj vsakega otroka in je pomembnejši od doseganja izidov.
Kurikulum za vrtce je pripravljen kot odprt, prilagodljiv nacionalni dokument in ni podrobno strukturiran. Vsebuje načela, cilje, razvojne značilnosti otrok, področja dejavnosti, primere vsebin in dejavnosti na posameznih področjih. Nekatere medpodročne dejavnosti, kot so npr. moralni razvoj, skrb za zdravje, varnost, prometna vzgoja, se prepletajo skozi vsa področja in so del načina življenja in dela v vrtcu.
V uvodnem delu so zapisana temeljna načela predšolske vzgoje, ki jih mora upoštevati vzgojiteljsko in svetovalno osebje:
Podana so tudi temeljna strokovna izhodišča, kot so:
V drugem delu kurikuluma so predstavljena področja dejavnosti v vrtcu. Ta so skupna za otroke, stare od enega do šest let. Za prvo starostno obdobje (od 1. do 3. leta starosti) in drugo starostno obdobje (od 3. do 6. leta starosti oz. do vstopa v šolo) so opredeljena enaka področja dejavnosti: gibanje, jezik, narava, družba, umetnost in matematika.
Delež časa (ur), ki je namenjen posameznemu področju dejavnosti, v kurikulumu ni opredeljen. Vsa področja dejavnosti morajo biti uravnoteženo zastopana.
Strokovni delavci imajo avtonomijo pri izbiri vsebin in metod dela za doseganje ciljev. Po sprejetju letnega delovnega načrta vrtca strokovni delavci pripravijo še operativne cilje in vzgojne načrte, s katerimi podrobneje opredelijo dejavnosti v oddelkih.
Globalni cilji za področje gibanja so:
Globalni cilji za področje jezika so:
Globalni cilji za področje umetnosti so:
Globalni cilji za področje družbe so:
Globalni cilji za področje narave so:
Globalni cilji za področje matematike so:
Za vsako področje dejavnosti so, poleg splošnih, navedeni tudi konkretni cilji ter primeri dejavnosti; cilji so enaki za obe starostni skupini, predlagane dejavnostih pa so lahko skupne ali pa specifične za prvo oziroma drugo starostno obdobje. Predlagane vsebine in dejavnosti se v vsakdanjem življenju vrtca povezujejo, dograjujejo in dopolnjujejo.
Pri vsakem področju dejavnosti je v kurikulumu opredeljena tudi vloga odraslih. Posebna pozornost je namenjena socialnemu učenju in govornemu razvoju v celotnem času bivanja otroka v vrtcu, tako pri načrtovanih kot pri rutinskih in prehodnih dejavnostih ter pri igri. V prostorih vrtca so organizirani stalni in občasni kotički, ki omogočajo zasebnost, individualnost na eni strani in druženje z vrstniki na drugi strani.
V okviru izvedbenega kurikuluma vrtec lahko izvaja tudi obogatitvene dejavnosti, s katerimi popestri program. Obogatitvene dejavnosti vrtec izvaja občasno, daljši ali krajši čas (odvisno od dejavnosti, interesa otrok in želja staršev). Nekatere pripravljajo strokovni delavci vrtca samostojno, nekatere pa organizirajo v sodelovanju z zunanjimi ustanovami.
To so npr. obiski predstav, knjižnic, muzejev, izvajanje interesnih dejavnosti (na primer pevskega zborčka ter drugih glasbenih, plesnih, likovnih, športnih dejavnosti ...), projektov, obisk kmetije, plavalnega, kolesarskega ali smučarskega tečaja. Obogatitvene dejavnosti so za starše brezplačne, starši lahko krijejo manjši delež stroškov, včasih pa so plačljive v celoti.
Če starši želijo, vrtec lahko izvaja tudi dodatne dejavnosti po koncu skupnega programa, npr. učenje tujih jezikov ali plesni tečaj ... Te dejavnosti so za starše plačljive v celoti.
Obogatitvene ali dodatne dejavnosti vrtec opredeli v okviru letnega delovnega načrta.
Kurikulum za vrtce opozarja tudi na pomen prikritega kurikuluma; ta zajema mnoge elemente vzgojnega vplivanja na otroka, ki niso nikjer opredeljeni, a so pogosto v obliki posredne vzgoje učinkovitejši od neposrednih vzgojnih dejavnosti, opredeljenih v kurikulumu.
Strokovni delavci v vrtcu načrtujejo in izvajajo vzgojne dejavnosti tudi med prehranjevanjem in počitkom, kot na primer: vzgoja za zdravje (uravnotežena prehrana, prehrambne navade, skrb za osebno higieno in urejenost), vzgoja za čisto ter zdravo naravo (okolje) in podobno.
Strokovni delavci v vrtcu znotraj podanih načel in strokovnih izhodišč avtonomno in strokovno odgovorno izbirajo med različnimi metodami in načini dela s predšolskimi otroki v vrtcu. Prožno prostorsko in časovno organizirajo življenje in delo v vrtcu ter izbirajo med raznolikimi vsebinami in dejavnostmi. Navedeno je do neke mere opredeljeno v okviru letnega delovnega načrta vrtca, še natančneje pa v okviru operativnih vzgojnih načrtov, ki jih pripravita vzgojitelj in vzgojitelj predšolskih otrok – pomočnik vzgojitelja za svoj oddelek.
V Kurikulumu za vrtce so podana samo splošna navodila o tem, kako lahko potekajo dejavnosti po področjih dejavnosti (navedeni so primeri dejavnosti). V dokumentu niso predpisani struktura, časovna izpeljava ali prostorsko organiziranje. Velik poudarek je na upoštevanju značilnosti otrokovega razvoja in učenja pri delu v oddelku. Pri načrtovanju rutinskih dejavnosti (hranjenje, počitek itd.) strokovni delavci upoštevajo razlike med otroki (spol, socialno in kulturno ozadje, življenjske nazore, posebne potrebe). Upoštevajo in spoštujejo tudi otrokove posebnosti in pravico do izbire.
Izpostavljen je pomen socialnega učenja (odnosi med otroki, med otroki in odraslimi) in dobre komunikacije za socialno učenje ter prožno organizirano, varno in spodbudno okolje. Podana so tudi navodila za pripravo in uporabo prostora ter za sodelovanje s starši.
Individualne dejavnosti in dejavnosti v (majhnih) skupinah se izmenjujejo na pobudo odraslih in na pobudo otrok.
Prisotno je projektno učenje v povezavi z izkušnjami otrok.
Velik poudarek je tudi na (prosti) igri otrok kot dejavnosti, ki na najbolj naraven način združuje temeljna načela predšolske vzgoje. Če je igra opredeljena dovolj široko v smislu preseganja svoje vpetosti v tako imenovani akademski ali razvojni pristop v predšolski vzgoji, jo razumemo kot način otrokovega razvoja in učenja v zgodnjem obdobju dejavnosti.
Priročniki, didaktično gradivo in učno-vzgojni pripomočki za dejavnosti v vrtcih niso predpisani. Vrtec je avtonomen pri nakupu didaktičnih in učnih gradiv, knjig ter pripomočkov. Za vsa področja dejavnosti so strokovnim delavcem na voljo različni priročniki, v katerih so metodično in didaktično podrobneje razčlenjene vse faze vzgojnega dela: načrtovanje, vzgojno delo, opazovanje in evalvacija. Uporaba didaktičnega gradiva in učno-vzgojnih pripomočkov je v vrtcu brezplačna.
V oddelku so otrokom vedno na voljo različne igrače, knjige ter drugi materiali (na primer listi, barvice). Učni pripomočki niso predpisani. Splošna varnost igrač je urejena z Uredbo o varnosti igrač, ki jo izda minister, odgovoren za zdravje.
Kurikulum za vrtce ne določa znanj in spretnosti, ki naj jih otrok obvlada v posameznem razvojnem obdobju. Otrokovi dosežki se ne ocenjujejo. Po načelih kritičnega vrednotenja, razvojno-procesnega pristopa in aktivnega učenja (opredeljenih v Kurikulumu za vrtce) vzgojitelj opazuje razvoj in učenje posameznega otroka ter na podlagi informacij, ki jih pridobi z opazovanjem, načrtuje in uresničuje cilje, izvaja dejavnosti, vzgojni proces ter individualizacijo. Opazovanje je tako najbolj pogosta metoda spremljanja razvoja in učenja otrok. Otroke pri učenju na različne načine spodbujajo, jim pomagajo, usmerjajo in motivirajo, jim razlagajo in pojasnjujejo. Staršem posredujejo ustne informacije o otrokovih dosežkih oziroma težavah. Vsak vrtec samostojno odloča o tem, kako se opazovanje beleži (različni protokoli, portfelj otroka ...). Osebno mapo vodi vrtec le za otroke s posebnimi potrebami in za otroke, ki potrebujejo svetovanje in pomoč.
Otrokovo pripravljenost na vstop v šolo se ob vpisu otroka v osnovno šolo lahko ugotavlja na željo staršev. Ugotavljanje pripravljenosti je obvezno za otroke, za katere so starši ali zdravstvena služba podali predlog o odložitvi šolanja.
Slovenski izobraževalni sistem spodbuja sodelovanje med vrtcem in osnovno šolo. Sodelovanje je opredeljeno v različnih zakonodajnih/sistemskih, usmerjevalnih in kurikularnih dokumentih o izobraževanju.
V nacionalnem Kurikulumu za vrtce dve načeli izpostavljata pomen sodelovanja oz. povezovanja:
Prehod iz vrtca v osnovno šolo je tudi posebna naloga svetovalne službe v vrtcu (Programske smernice za svetovalno službo v vrtcih) in osnovni šoli (Programske smernice za svetovalno službo v osnovni šoli). Svetovalni delavci sodelujejo pri načrtovanju, vzpostavljanju in ohranjanju ustreznih pogojev za varno in podporno učno okolje, v katerem lahko otroci in učenci najbolje napredujejo. Svetovalni delavci podpirajo vse udeležence v vzgojno-izobraževalnem procesu, otroke, učence, njihove starše, vzgojitelje in učitelje ter vodstvo, tudi v času prehoda.
Kurikulum za vrtce in šolski učni načrti so do neke mere usklajeni, saj so bili razviti med isto kurikularno reformo (1996–1999); eno od načel je bilo, da morajo biti izobraževalni programi in učni načrti usklajeni ter poravnani navpično in vodoravno. Tako so področja dejavnosti kurikuluma za vrtce usklajena s programom osnovnošolskega izobraževanja, zlasti za prvo triletno vzgojno-izobraževalno obdobje.
Program osnovne šole je prilagojen razvojni stopnji in učnemu procesu otroka v določeni starosti. Standardi znanj so usmerjeni k postopnemu, poglobljenemu in individualiziranemu pridobivanju znanja.
Vrtci in šole v svojih letnih delovnih načrtih določijo in opredelijo oblike sodelovanja – teh je lahko več:
Na ravni vrtcev:
Na ravni šol:
Otroci vstopajo v šolo v koledarskem letu, ko so ali bodo dopolnili šest let. Starost otrok za vstop v šolo je določena z Zakonom o osnovni šoli (sl).
Pomemben vidik prehoda je postopek sprejema v šolo (tudi odložen sprejem ali zgodnji sprejem ter ugotavljanje pripravljenosti na šolo).
Na predlog staršev ali zdravnika se lahko vstop v šolo odloži za največ eno leto. Merilo za odlog šolanja je pripravljenost za šolo, o kateri odloča komisija, ki jo imenuje ravnatelj in v kateri so zdravnik, šolski svetovalec in učitelj. Člani komisije preverijo in ocenijo raven pripravljenosti. Komisija izda priporočilo, ravnatelj sprejme končno odločitev o odlogu šolanja.
Otrok se lahko vpiše v šolo tudi eno leto prej. Postopek zgodnjega vpisa ni določen z zakonom. Šole vpišejo otroka prej na predlog staršev.