Srednješolsko izobraževanje

Po obveznem devetletnemu osnovnošolskem izobraževanju učenci nadaljujejo šolanje v programih srednješolskega izobraževanja. V srednješolsko izobraževanje vstopajo generacije otrok, stare praviloma 15 let. Poglavitni cilji srednješolskega izobraževanja v Sloveniji so:

• omogočiti splošno izobrazbo in pridobitev prvega poklica vsemu prebivalstvu,
• omogočiti čim večjemu deležu prebivalstva čim višje ravni ustvarjalnosti,
• omogočiti čim večjemu deležu prebivalstva čim višjo raven izobrazbe ter
• omogočiti tudi vključevanje v procese evropskega povezovanja.

Srednješolsko izobraževanje se deli v:

• splošno izobraževanje, kamor spadajo različni tipi gimnazij in maturitetni tečaj ter je namenjeno pripravi za nadaljevanje šolanja na univerzah, in
• poklicno in strokovno izobraževanje, ki je namenjeno pridobitvi poklica za vstop na trg dela, strokovno izobraževanje pa tudi za nadaljevanje šolanja v programih terciarnega izobraževanja.

Srednješolsko izobraževanje izvajajo srednje šole; te so lahko specializirane samo za eno vrsto izobraževanja (na primer, gimnazije), ali pa izvajajo več vrst programov. Lahko so enovite organizacije, lahko pa so zaradi programske razvejanosti in velikosti organizirane kot šolski centri z več enotami.

Sistem srednjega šolstva je centraliziran; o ustanavljanju in financiranju šol, sprejemanju in razmeščanju izobraževalnih programov se odloča na nacionalni ravni. Šole in učitelji pa so (ob upoštevanju ustreznih predpisov) avtonomni pri konkretizaciji učnih vsebin, izbiri metod poučevanja, kadrovanju in urejanju delovnih razmerij ter vpisu novincev.

Srednješolsko izobraževanje ureja več zakonov:

• Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja ureja pogoje za opravljanje izobraževalne dejavnosti in določa način upravljanja in financiranja;
• Zakon o gimnazijah ureja izobraževanje v splošnih in strokovnih gimnazijah, ki po opravljeni splošni maturi omogoča nadaljevanje šolanja na univerzah;
• Zakon o poklicnem in strokovnem izobraževanju ureja izobraževanje za pridobitev nižje in srednje poklicne izobrazbe, srednje strokovne izobrazbe ter izpopolnjevanje in usposabljanje;
• Zakon o vajeništvu ureja vajeništvo kot obliko izobraževanja v srednjem poklicnem izobraževanju in v programih nadaljnjega poklicnega in strokovnega izobraževanja, v kateri se najmanj 50 % izobraževanja izvede kot praktično usposabljanje z delom pri delodajalcu;
• Zakon o maturi ureja zaključek izobraževanja v srednjem splošnem in srednjem strokovnem izobraževanju - določa vsebino splošne mature in poklicne mature, sestavo in pristojnosti maturitetnih organov ter postopek in način opravljanja mature;
• Zakon o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami ureja usmerjanje otrok in mladostnikov s posebnimi vzgojno-izobraževalnimi potrebami v izobraževalni proces ter določa načine in oblike izvajanja vzgoje in izobraževanja;
• Zakon o posebnih pravicah italijanske in madžarske narodne skupnosti na področju vzgoje in izobraževanja ureja uresničevanje posebnih pravic avtohtonih italijanske in madžarske narodne skupnosti;
• Zakon o šolski prehrani ureja organizacijo in subvencioniranje šolske prehrane.