Z 20.273 km² površine in nekaj več kot dvema milijonoma prebivalcev je Slovenija majhna država na stičišču štirih evropskih geografskih območij: Alp, Dinarskega gorovja, Panonske nižine in Sredozemlja.
Smo v obdobju velikih družbenih sprememb, na katere vpliva razvoj političnih, gospodarskih in prebivalstvenih dejavnikov.
Starostna struktura prebivalstva se spreminja zaradi zniževanja rodnosti, zmanjševanja smrtnosti in daljšega trajanja življenja. Ti dejavniki vodijo v pospešeno staranje prebivalstva.
Podatki Statističnega urada Slovenije (SURS) kažejo:
Po podatkih Statističnega urada in Zavoda za zaposlovanje je bila stopnja registrirane brezposelnosti januarja 2020 8,2 %. To je manj kot deset let prej (10,6 %), vendar je v vmesnem obdobju stopnja brezposelnosti precej nihala. Januarja 2015, na primer, je bila 13,5 %.
Delež prebivalstva s slovenskim državljanstvom se je v zadnjem desetletju nekoliko znižal: s tik pod 96 % v 2011 na 92,1 % konec 2020.
Etnična sestava je bila ob zadnjem popisu prebivalstva (leta 2002) naslednja:
V Sloveniji je uradni jezik slovenščina, ki je tudi učni jezik na vseh ravneh izobraževanja. Po zadnjem popisu prebivalstva je to materni jezik za 88 % prebivalcev oziroma ga doma uporablja 92 % prebivalcev (popis prebivalstva 2002).
Na narodno mešanih območjih sta uradna jezika tudi italijanščina in madžarščina. Temu primerno imata italijanska in madžarska skupnost na etnično mešanih območjih pravico do izobraževanja v lastnem jeziku. Zakonsko zaščito uživa tudi romščina, ni pa jezik poučevanja v formalnem izobraževanju.
Med osnovnošolci v Sloveniji je bilo v šolskem letu 2020/21 0,33 % takih, ki so obiskovali osnovno šolo z italijanskim učnim jezikom in 0,43 % takih, ki so obiskovali dvojezično osnovno šolo na narodnostno mešanem območju., kjer živi madžarska narodna skupnost. Med dijaki gimnazij je bilo delež dijakov v gimnaziji z italijanskim učnim jezikom med vsemi gimnazijci 0,3 %, delež dijakov v dvojezični gimnaziji med vsemi gimnazijci pa 0,2 %. Mednarodne oddelke javne osnovne šole z angleškim učnim jezikom je v letu 2020/2021 obiskovalo 113 učencev. Mednarodno gimnazijo je obiskovalo 125 dijakov, program mednarodne mature (IB) pa 150 dijakov.
Na ravni visokošolskega izobraževanja je učni jezik slovenski, program se lahko izvaja tudi v angleškem jeziku, vendar le ob izpolnjevanju pogoja, da se izvaja tudi v slovenščini.
V zadnjih desetletjih so v javnosti potekale razprave o uresničevanju kolektivnih pravic manjšin, ki jih Ustava RS ne omenja posebej. Varuh človekovih pravic je večkrat pozval h konkretnim ukrepom na tem področju. Najpomembnejši tozadevni politični korak doslej je bila »Deklaracija Republike Slovenije o položaju narodnih skupnosti pripadnikov narodov nekdanje SFRJ v Republiki Sloveniji (DePNNS)«, ki jo je leta 2011 sprejel Državni zbor.
Pripadniki teh skupnosti so v glavnem priseljenci (in njihovi potomci), ki so se v Slovenijo preselili iz nekdanjih jugoslovanskih republik v šestdesetih do konca osemdesetih let prejšnjega stoletja. Njihovi jeziki so srbščina, hrvaščina, bosanščina in črnogorščina (ki so bili vsi v preteklosti prepleteni v »srbsko-hrvaškem« jeziku), pa tudi makedonščina in albanščina.
Januarja 2019 je Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije v javno razpravo posredovalo osnutek nove Resolucije o nacionalnem programu jezikovne politike 2019-2023. Ta naj bi sledil prejšnjemu petletnemu programu, vendar ob koncu leta 2020 še ni sprejet.
Človekovo pravico do verske svobode in odnos med državo in verskimi skupnostmi v Republiki Sloveniji urejata ustava in zakon.
Verska svoboda posameznika je v okviru svobode vesti urejena v 41. členu Ustave Republike Slovenije. Ta zagotavlja pravico vsakega posameznika do svobodnega izpovedovanja vere in drugih opredelitev v zasebnem in javnem življenju ter pravico staršev do verske in moralne vzgoje otrok. Ustava v 7. členu določa, da so država in verske skupnosti ločene, da so verske skupnosti enakopravne, njihovo delovanje pa svobodno. V letu 2020 je bilo registriranih 56 cerkva in verskih skupnosti.
Obstaja posebni Urad za verske skupnosti, ki deluje v okviru Ministrstva za kulturo. Med drugimi nalogami:
V javnih šolah v Republiki Sloveniji ni verskega pouka. V vsaki javni osnovni šoli pa učenci lahhko izberejo predmet verstva in etika. To je obvezni izbirni predmet (kar pomeni, da ga mora vsaka šola ponuditi v izbiro, uresničitev pa je odvisna od števila prijav). Če je prijavljenih dovolj učencev, predmet poteka v 7., 8. in 9. razredu enkrat tedensko. V šolskem letu 2020/21 ta predmet izvajalo 21 osnovnih šol.
Dijaki javnih srednjih šol znanje o verah in verstvih dobijo predvsem pri predmetih, kot so zgodovina, geografija, sociologija, filozofija, psihologija in slovenščina. V učbenikih za navedene predmete so predstavljena verstva in njihove svete knjige.
Verske skupnosti lahko ustanavljajo izobraževalne in vzgojne ustanove, dijaške in študentske domove ter druge podobne ustanove ter v njih svobodno opravljajo izobraževalno in vzgojno dejavnost po lastnih statutih v skladu z ustavnim in pravnim redom Republike Slovenije.
Država sofinancira dejavnost takšnih (zasebnih) vrtcev in šol. Praviloma jim poravna 85 % plač in materialnih stroškov programa v primerljivem javnem zavodu, če so organizirane v skladu z zakonom in izvajajo javnoveljavni program. Nekaterim šolam pa država financira plače in materialne stroške v celoti.
V letu 2007 je Katoliška cerkev ustanovila prvo katoliško šolo Osnovno šolo Alojzija Šuštarja v Zavodu sv. Stanislava. Pouk je začela septembra 2008. Njena posebnost je verski pouk kot obvezni predmet. V prvih dveh triletjih se predmet imenuje spoznavanje vere, v zadnjem pa vera in kultura. V razširjenem programu učenci lahko obiskujejo verouk oziroma katehezo, ki sicer poteka v katoliških župnijah. Pri tem verouku šola uporabljala iste učbenike in smernice kot župnije.
V Sloveniji so štiri gimnazije, ki jih je ustanovila Katoliška cerkev. V zasebne srednje šole (med katerimi so tudi te štiri gimnazije) je bilo v šolskem letu 2020/21 vpisanih 1.767 dijakov, kar je 6,9 % v gimnazijev Sloveniji vpisanih dijakov (25.777). V katoliške gimnazije je bilo vpisanih 1499 dijakov, kar predstavlja 5,8 % vseh gimnazijcev v Sloveniji (Vir: MIZŠ).
V štirih katoliških gimnazijah že več let poučujejo predmet vera in kultura. Za vsakega od štirih letnikov je pripravljen poseben učbenik. V učbenikih najdemo zgodovino svetovnih verstev, predstavitve velikih živih verstev in njihove svete knjige.
Edina javna visokošolska ustanova verskih skupnosti v Republiki Sloveniji je Teološka fakulteta. Je članica Univerze v Ljubljani in ima enoto tudi v Mariboru.