V poglavju so prikazane sedanje reforme in politične pobude, povezane:
Na vsakem tematskem področju so reforme in razvojne usmeritve predstavljene kronološko.
V poglavju predstavljamo tudi evropsko razsežnost.
Nadaljnji razvoj sistema vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji opredeljujejo nacionalni programi in drugi dokumenti po posamezni ali več ravneh oziroma področjih izobraževanja:
Decembra 2019 je Vlada RS sprejela Nacionalno strategijo za razvoj bralne pismenosti za obdobje 2019–2030. Na novo sprejeta strategija poudarja, da je bralna pismenost temelj drugih pismenosti. Pomemben del bralne pismenosti je bralna kultura, ki branje opredeljuje kot vrednoto samo po sebi in poudarja pomen motivacije za branje. Vizija strategije je vsem zagotoviti takšno raven pismenosti, ki bo omogočila vsakemu posamezniku v Sloveniji, da razvije svojo sposobnost aktivnega življenja in dela. Razvoj bralne pismenosti je temelj za gospodarski napredek, trajnostni razvoj in socialno kohezijo. Poleg tega je stalen razvoj bralne pismenosti na vseh stopnjah pogoj vseživljenjskega učenja.
Za podporo doseganju strateških ciljev strategija vključuje tudi okvir specifičnih ciljev za različne starostne / ciljne skupine in opise ravni bralne pismenosti za določene starostne skupine.
Nova strategija določa tudi cilje, in sicer do leta 2030:
Strategija odgovornost za izvajanje strategije postavlja na raven Vlade Republike Slovenije. Vlada je februarja 2021 imenovala Nacionalni svet za bralno pismenost. Ena ključnih nalog tega sveta bo spremljanje izvajanja strategije, ki bo podrobneje opredeljena v akcijskem načrtu. Pristojna ministrstva bodo v sodelovanju z vlado zagotovila sredstva za njegovo izvajanje na podlagi predlogov Nacionalnega sveta za bralno pismenost.
Bela knjiga o vzgoji in izobraževanju v Republiki Sloveniji (2011) predstavlja sistematičen strokovni premislek o strukturi in delovanju slovenskega sistema vzgoje in izobraževanja in predlaga rešitve, ki naj bi zagotovile kakovost delovanja na področju predšolske vzgoje, osnovnošolskega in srednješolskega izobraževanja, izobraževanja odraslih in glasbenega šolstva.
Maja 2011 je bil sprejet Nacionalni program visokega šolstva za obdobje 2011–2020 (NPVŠ). Za uresničitev posameznih ciljev se načrtujejo še spremembe in dopolnitve programa.
Glavne usmeritve so:
Resolucija o nacionalnem programu izobraževanja odraslih 2013–2020, sprejeta 2013, je strateški razvojni dokument, s katerim je država opredelila javni interes in nacionalno izobraževalno politiko izobraževanja odraslih, hkrati je podlaga za konkretno načrtovanje na ravni države v obliki letnih programov izobraževanja odraslih, usmerja politiko izobraževanja odraslih na nacionalni ravni in prispeva k sistemskemu urejanju področja, določanju prednostnih področij in vsebinskih nalog za razvoj izobraževanja odraslih in opredelitev javnih sredstev (državnega proračuna in ESS) ministrstev, vključenih v skupno načrtovanje.
Vizija nacionalnega programa izobraževanja odraslih v Republiki Sloveniji je, da se vsakemu odraslemu prebivalcu Slovenije omogoči enake možnosti za kakovostno izobraževanje v vseh življenjskih obdobjih.
Junija in septembra 2020 je Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, kot nacionalni koordinator medsektorskega povezovanja za uresničevanje politike izobraževanja odraslih organiziralo posvet s 14 vključenimi ministrstvi v pripravo Nacionalnega programa za izobraževanje odraslih za obdobje 2021–2030, julija 2020 pa je potekalo posvetovalno srečanje deležnikov in socialnih partnerjev za isti namen. Dejavnosti za pripravo programa so se začele že spomladi 2019, ko je minister, pristojen za izobraževanje, pozval ministrstva, socialne partnerje, lokalne skupnosti in druge deležnike k sodelovanju in s tem začel proces priprave novega nacionalnega programa izobraževanja odraslih za obdobje 2021–2030. Slovenija tako sledi priporočilom iz 2. faze Strategije spretnosti (OECD, 2018). Do poletja so različni odgovorni akterji na različnih ravneh na strokovnih in drugih srečanjih že začeli z razpravo (Strokovni posvet o novi zasnovi osnovne šole za odrasle, Andragoški kolokvij, 320. seja Ekonomsko-socialnega sveta).
9. oktobra 2020 je Vlada Republike Slovenije v organizaciji Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport v sodelovanju z OECD organizirala virtualni Vrh spretnosti – strategija spretnosti za svet v okrevanju na visoki ravni, z 42 delegacijami držav članic OECD in svetovnih organizacij kot so UNESCO, Svet Evrope, Evropska komisija, za razpravo o vplivih megatrendov kot so: globalizacija, digitalizacije, demografske spremembe, ter vpliv na vzpostavljanje trajnosti, zdravja in družbenega blagostanja kot posledic pandemske krize na razvoj spretnosti in uresničevanja vseživljenjskega učenja.
Za razvoj izobraževanja v Republiki Sloveniji so pomembni tudi nekateri drugi strateški dokumenti:
Novembra 2020 je Vlada potrdila Program za otroke 2020-2025, s katerim si bo država prizadevala dvigniti stopnjo blaginje otrok, zagotoviti vsem otrokom enake možnosti in pravice, okrepiti zaščito in varstvo ter izboljšati možnosti vključevanja in sodelovanja otrok.
Januarja 2019 je Ministrstvo za kulturo v javno razpravo posredovalo osnutek Resolucije o nacionalnem programu za jezikovno politiko 2019–2023, saj se je prejšnjemu programu z letom 2018 iztekla veljavnost. Januarja 2021 je bila predložena Resolucija o nacionalnem programu za jezikovno politiko 2021-2025 v ponovno medresorsko usklajevanje.
Novembra 2015 je Državni zbor sprejel tudi Resolucijo o nacionalnem programu za enakost žensk in moških 2015–2020.
Decembra 2017 je vlada RS sprejela Strategijo razvoja Slovenije 2030, ki predstavlja nov krovni razvojni okvir države in kot osrednji cilj postavlja kakovost življenja za vse. S petimi strateškimi usmeritvami in dvanajstimi medsebojno povezanimi razvojnimi cilji postavlja nove dolgoročne razvojne temelje Slovenije.
Vsakokratna aktualna koalicija, ki sestavlja vlado, v koalicijski pogodbi oziroma dogovoru o sodelovanju natančneje opredeli tudi prioritete na področju vzgoje in izobraževanja.
Od konca januarja 2020, ko je odstopil predsednik Vlade RS Marjan Šarec, do imenovanja nove vlade 13. marca 2020, je vlada v odstopu opravljala le tekoče posle. Novo vlado vodi predsednik Janez Janša.
Simona Kustec je bila imenovana za ministrico za izobraževanje, znanost in šport.
Vladno koalicijo sestavljajo Slovenska demokratska stranka (SDS), Stranka modernega centra (SMC), Nova Slovenija – Krščanski demokrati (NSi) in Demokratična stranka upokojencev Slovenije (DeSUS).
Stranke so se s sporazumom zavezale, da se bo koalicija v obdobju 2020-2022 zavzela za vrsto ukrepov, ki so povezani s sistemom vzgoje in izobraževanja. Med ukrepi so tudi:
Na podlagi Odloka o začasni prepovedi zbiranja ljudi v zavodih s področja vzgoje in izobraževanja ter univerzah in samostojnih visokošolskih zavodih so bili od 16. marca 2020 dalje zaprti vsi vrtci, šole, večina zavodov za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami, organizacije za izobraževanje odraslih, univerze in samostojni visokošolski zavodi, domovi za učence, dijaški in študentski domovi in glasbene šole. Izobraževanje poteka na daljavo.
Z izboljšanjem epidemiološkega stanja so z 18. majem 2020 izobraževalne institucije začele postopoma ponovno odpirati vrata za udeležence izobraževanja. V šolskem letu 2020/21 se je vzgojno-izobraževalno delo v predšolski vzgoji, osnovnošolskem, glasbenem in srednješolskem izobraževanju začelo 1. septembra, torej v predpisanem časovnem okviru. Več o ukrepih povezanih s COVID-19 v podpoglavjih.
Predloge zakonov in drugih predpisov z zakonsko močjo, nacionalnih programov in drugih splošnih aktov, s katerimi se določajo načelne in dolgoročne politične usmeritve za posamezna področja, v Republiki Sloveniji pripravlja Vlada Republike Slovenije (lahko pa jih predlaga tudi vsak poslanec, Državni svet ali najmanj pet tisoč volivcev), sprejema pa jih Državni zbor kot najvišji predstavniški in zakonodajni organ.
Državni zbor je nosilec zakonodajne oblasti v Republiki Sloveniji in zato edini organ v državi, ki lahko sprejema zakone. Zakoni se sprejemajo v zakonodajnem postopku, ki vsebuje več faz – od vložitve predloga zakona prek vlaganja amandmajev (sprememb in dopolnitev) do glasovanja o sprejemu ali zavrnitvi zakona, razglasitve zakona (predsednik republike) in objave v Uradnem listu. Državni zbor sprejema zakone, ki na novo urejajo posamezna družbena področja, lahko pa s sprejetjem novele spremeni ali dopolni ureditev z zakonom že urejenih družbenih razmerij. Zakonodajni postopek urejata Ustava Republike Slovenije in Poslovnik Državnega zbora.
Izvršilni predpisi, ki jih sprejema izvršilna veja oblasti (Vlada, ministri), so: uredbe, odloki, pravilniki, odredbe in navodila.