Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport je v februarju 2021 pričelo večletni proces prenove vzgojnih in izobraževalnih programov. S sklepom ministrice je Zavodu Republike Slovenije za šolstvo (ZRSŠ) naročilo pripravo izhodišč za posodobitev izobraževalnih programov s prenovo učnih načrtov na ravni osnovnošolskega in gimnazijskega izobraževanja, izhodišč za prenovo katalogov znanj splošnoizobraževalnih predmetov srednjega strokovnega, srednjega poklicnega in nižjega poklicnega izobraževanja ter izhodišč za prenovo kurikula za vrtce.
Pri pripravi izhodišč mora ZRSŠ izhajati iz aktualne Analize učnih načrtov v osnovni šoli in gimnaziji, upoštevati izsledke izvedenih poskusov s področja osnovnošolskega in srednješolskega izobraževanja, spoznanja razvojnih projektov in dejavnosti ter vzporedno nastajajočih konceptov. Proces priprave izhodišč mora slediti tudi strateškim ciljem in usmeritvam nastajajočega nacionalnega Načrta za okrevanje in odpornost, v katerem za področji osnovnošolskega in srednje šolskega izobraževanja prevladuje krepitev digitalnih kompetenc in kompetenc za trajnostni razvoj, ter drugim pomembnim strateškim razvojnim dokumentom Republike Slovenije.
Januarja 2021 je ministrica sprejela spremembe
ki vključujejo določbe o možnosti dodatnega zmanjša tedenskega števila ur pouka glede na dosedanjo ureditev za učitelja, ki opravlja naloge organizatorja informacijskih dejavnosti in ima ustrezna znanja in kompetence.
8. marca so skladno z Odlokom o začasni prepovedi zbiranja ljudi v zavodih s področja vzgoje in izobraževanja ter univerzah in samostojnih visokošolskih zavodih (UL RS) srednje šole ponovno začele izvajati pouk tudi za preostale dijake, ki so se dotlej izobraževali na daljavo, in sicer po prilagojenem modelu C. Tako se od 8. marca stalno v šoli izobražujejo dijaki zaključnih letnikov in vsi dijaki programov nižjega poklicnega izobraževanja. Ostali dijaki se izmenično izobražujejo en teden v šoli in en teden na daljavo tako, da je pri pouku polovica teh dijakov oziroma oddelkov.
15. februarja 2021 so se v šolo vrnili dijaki zaključnih letnikov srednješolskega izobraževanja ter vsi dijaki, vključeni v nižje poklicno izobraževanje. Skladno z Odlokom o začasni prepovedi zbiranja ljudi v zavodih s področja vzgoje in izobraževanja ter univerzah in samostojnih visokošolskih zavodih (UL RS), sprejetim februarja 2021, se morajo zaposleni v zavodih s področja vzgoje in izobraževanja praviloma enkrat tedensko testirati na virus SARS-CoV-2 s hitrimi antigenskimi testi.
Februarja 2021 je ministrica, pristojna za izobraževanje sprejela Pravilnik o metodologiji financiranja zaščitne opreme in dezinfekcije prostorov izvajalcem storitev na področju vzgoje, izobraževanja in znanosti. Pravilnik določa metodologijo financiranja zaščitne opreme in dezinfekcije prostorov izvajalcem storitev na področju vzgoje, izobraževanja in znanosti iz sredstev državnega proračuna. Merila za financiranje so število zaposlenih in število otrok, učencev, dijakov ali študentov ob upoštevanju standardnih stroškov na zaposlenega in na udeleženca. Obdobje financiranja upravičenih stroškov zaščitne opreme traja od 1. marca 2021 do prenehanja izvajanja ukrepov obvezne uporabe osebne zaščitne opreme ter dezinfekcije prostorov zaradi preprečevanja širjenja okužbe z virusom SARS-CoV-2.
Februarja 2021 je Državni zbor sprejel Zakon o dodatnih ukrepih za omilitev posledic covid-19 (PKP8), na podlagi katerega so polnoletni dijaki, ki se v šolskem letu 2020/21 redno izobražujejo na javnoveljavnih izobraževalnih programih v Republiki Sloveniji in niso zaposleni, upravičeni do izplačila enkratnega solidarnostnega dodatka v višini 50 evrov.
Januarja 2021 je ministrica, pristojna za izobraževanje, zaradi nemotenega izvajanja poklicne mature in zaključnega izpita v zimskem izpitnem roku v šolskem letu 2020/21 sprejela:
Več v okrožnici MIZŠ.
Januarja 2021 je ministrica sprejela Sklep o izvajanju intenzivnega tečaja slovenščine v šolskem letu 2020/21 za dijake, katerih materni jezik ni slovenski ali niso končali osnovnošolskega izobraževanja v Republiki Sloveniji, s katerim se omogoča izvedbo intenzivnega tečaja slovenščine do konca pouka v šolskem letu 2020/21 in ne nujno v prvem ocenjevalnem obdobju šolskega leta oziroma do konca januarja tekočega šolskega leta, kot je to sicer določeno. Sklep tudi določa, da se preizkus znanja slovenščine po opravljenem tečaju v času izvajanja pouka in vzgojno-izobraževalnega dela na daljavo ne opravlja.
S šolskim letom 2020/21 so se začeli uporabljati prenovljeni srednješolski programi, ki vključujejo novo sestavino programov t.i. druge oblike vzgojno-izobraževalnega dela, ki zajema, poleg izbirnih vsebin v gimnazijskih programih in interesnih delavnosti v poklicnih ter tehničnih in strokovnih programih, tudi obvezni vsebinski sklop aktivno državljanstvo.
Februarja 2020 sta Strokovni svet RS za splošno izobraževanje in Strokovni svet RS za poklicno in strokovno izobraževanje sprejela prenovljene srednješolske programe, ki vključujejo novo sestavino programov t.i. druge oblike vzgojno-izobraževalnega dela, ki zajema, poleg izbirnih vsebin v gimnazijskih in interesnih delavnosti v poklicnih ter tehničnih in strokovnih programih, tudi obvezni vsebinski sklop aktivno državljanstvo. Strokovni svet za splošno izobraževanje je februarja za ta sklop določil tudi učni načrt in kataloga znanj. Prenovljeni programi se bodo začeli izvajati s šolskim letom 2020/21.
Julija 2020 je potekalo posvetovalno srečanje deležnikov in socialnih partnerjev za pripravo novega Nacionalnega programa za izobraževanje odraslih za obdobje 2021-2030, katerega vizija je, da se vsakemu odraslemu prebivalcu Slovenije omogoči enake možnosti za kakovostno izobraževanje v vseh življenjskih obdobjih.
Dejavnosti za pripravo programa so se začele že spomladi 2019, ko je minister, pristojen za izobraževanje, pozval ministrstva, socialne partnerje, lokalne skupnosti in druge deležnike k sodelovanju in s tem začel proces priprave novega nacionalnega programa izobraževanja odraslih za obdobje 2021–2030. Slovenija tako sledi priporočilom iz 2. faze Strategije spretnosti (OECD, 2018). Do poletja so različni odgovorni akterji na različnih ravneh na strokovnih in drugih srečanjih že začeli z razpravo (Strokovni posvet o novi zasnovi osnovne šole za odrasle, Andragoški kolokvij, 320. seja Ekonomsko-socialnega sveta).
Maja 2020 je ministrica za izobraževanje na podlagi sklepa Strokovnega sveta RS za izobraževanje odraslih, znanost in šport sprejela izobraževalni program za odrasle Slovenščina kot drugi in tuji jezik.
Konec decembra 2020 je Državni zbor RS sprejel Zakon o obravnavi otrok in mladostnikov s čustvenimi in vedenjskimi težavami ter motnjami v vzgoji in izobraževanju. Le-ta na novo sistemsko ureja delovaje vzgojnih zavodov, ki bodo odslej delovali kot strokovni centri na štirih geografskih območjih in bodo sami ali v sodelovanju z drugimi strokovnimi centri nudili celostno pomoč otrokom in mladostnikom s čustvenimi in vedenjskimi težavami. Zakon ponuja več možnosti za fleksibilne oblike pomoči, zagotavlja potrebno sodelovanje posameznih resorjev in ne nazadnje vpeljuje mehanizme za boljšo zaščito pravic in varnost otrok oziroma mladostnikov in strokovnih delavcev. Glavni cilj zakona je vzpostaviti enotno sistemsko rešitev celostne obravnave otrok s čustvenimi in vedenjskimi motnjami v vzgojnih zavodih, ki so vpeti v delo različnih resorjev, in omogočiti oblikovanje strokovnih centrov, ki bodo lahko ponujali tudi preventivne dejavnosti otrokom v vrtcih in šolah; to bo prispevalo k čimprejšnji pomoči in s tem morebiti kasnejšim namestitvam.
Decembra 2020 je ministrica sprejela Pravilnik o standardih in normativih za financiranje in izvajanje javne službe v izobraževanju odraslih, ki je osnova za pripravo sklepov o financiranju javne službe v letu 2021. Ta vključuje svetovalno dejavnost na področju izobraževanja odraslih in program osnovne šole za odrasle.
Avgusta 2020 so bile sprejete spremembe in dopolnitve Pravilnika o napredovanju zaposlenih v vzgoji in izobraževanju, ki uresničujejo sporazuma, ki je bil podpisan med Vlado RS in SVIZ decembra 2018. Z omenjenim sporazumom se je Vlada RS zavezala, da bo v sodelovanju s predstavniki SVIZ prenovila karierni razvoj strokovnih delavcev na področju vzgoje in izobraževanju. Pravilnik omogoča lažje napredovanje strokovnih delavcev v najvišji naziv.
Julija 2020 je ministrstvo, pristojno za izobraževanje, Vlado RS posredovalo predlog novega Zakona o obravnavi otrok in mladostnikov s čustvenimi in vedenjskimi težavami in motnjami v vzgoji in izobraževanju.
Maja 2020 je Strokovni svet za izobraževanje odraslih je junija 2020 na osnovi ZIO-1 sprejel Smernice za izvajanje svetovalne dejavnosti v izobraževanju odraslih, ki se izvaja kot javna služba in Izhodišča za pripravo javnoveljavnih izobraževalnih programov za odrasle.
Decembra 2020 je Državna komisija za poklicno maturo ugotovila, da imajo kandidati na maturi 2021, zaradi izrednih razmer kot posledice epidemije Covid-19, slabše pogoje za pripravo na maturo zaradi zaprtja šol v šolskih letih 2019/20 in 2020/21, neizvedenega pouka in izvedbe pouka na daljavo in je zato decembra 2020 in zato sprejela prilagoditve:
pri pisnih izpitih:
pri ustnih izpitih:
praktični deli izpitov in zagovor se izvaja v skladu s pripravljenimi in izvedenimi prilagoditvami za izvedbo poklicne mature 2020.
Decembra 2020 je ministrica, pristojna za izobraževanje, sprejela
Novembra 2020 je Državni zbor sprejel Zakon o interventnih ukrepih za omilitev posledic drugega vala epidemije COVID-19, na podlagi katerega so lokalne skupnosti za socialno ogrožene učence in dijake organizirale brezplačen topli obrok za dneve, ko poteka izobraževanje na daljavo. Na isti podlagi je ministrstvo, pristojno za izobraževanje, do konca decembra 2020 vzgojno-izobraževalnim zavodom do vključno srednješolske ravni zagotovilo še dodatnih več kot 8.600 računalnikov, za kar je namenila več kot 5,7 milijona evrov. Zakon tudi določa, da se iz državnega proračuna zagotavlja tudi financiranje zaščitne opreme za dijake in študente s področja zdravstva in socialne varnosti, ki jo ti potrebujejo pri opravljanju izobraževalnih obveznosti.
Oktobra 2020 je Vlada sprejela Odlok o začasni prepovedi zbiranja ljudi v zavodih s področja vzgoje in izobraževanja ter univerzah in samostojnih visokošolskih zavodih (UL RS). Konec oktobra 2020 so se zaradi razmahnitve drugega vala epidemije šole zaprle - 19. oktobra 2020 so se začeli izobraževati na daljavo vsi dijaki. Naslednji teden so bile skladno s šolskim koledarjem jesenske počitnice in so vsi dijaki ostali doma. Po počitnicah so šole nadaljevale z izvajanjem izobraževanja na daljavo za vse dijake.
Oktobra 2020 sprejeti Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o nalezljivih boleznih določa, da morajo kandidati, ki se vpisujejo v programe srednjih in visokošolskih zavodov ter fakultet, ki izobražujejo s področja zdravstva, vzgoje in izobraževanja in socialnega varstva, imeti ob vpisu opravljeno cepljenje, ki ga skladno z zakonom določi minister, pristojen za zdravje, sicer se vpis kandidata zavrne, razen v primeru, ko je z odločbo o opustitvi cepljenja ugotovljeno, da za opustitev cepljenja obstajajo utemeljeni medicinski razlogi.
V šolskem letu 2020/21 se je vzgojno-izobraževalno delo v predšolski vzgoji, osnovno- in srednješolskem izobraževanju začelo 1. septembra, torej v predpisanem časovnem okviru in poteka po modelu B. Ministrstvo je z ZRSŠ in NIJZ-jem izdalo publikacijo Vzgoja in izobraževanje v Republiki Sloveniji v razmerah, povezanih s covid-19, v kateri so predstavljeni štirje možni modeli poteka pouka in priporočila šolam, kako načrtovati in izvesti vzgojno-izobraževalno dejavnost, ki jih pri izvajanju vzgojno-izobraževalnega dela smiselno uporabijo tudi vrtci.
Modeli izobraževanja, po katerih bodo šole in vrtci izvajale pouk oziroma vzgojno delo glede na epidemiološka sliko v državi:
Konec avgusta so javni zavodi (npr. ZRSŠ, CPI) izvedli različna usposabljanja za podporo vzgojiteljem v vrtcih, učiteljem, ravnateljem in drugim strokovnim delavcem pri prizadevanjih za učinkovit pouk na daljavo (ZRSŠ, CPI), prav tako je CPI pripravil tudi Smernice za kombinirano izvajanje poklicnega in strokovnega izobraževanja (.pdf).
Julija 2020 je Arnes začel izvajati program "Dodatna podporna IKT za izvajanje vzgojno-izobraževalnega procesa", katerega namen je zagotovitev IKT infrastrukture kot osnove za izobraževanje na daljavo. Cilj naložbe je povečanje zmogljivosti infrastrukture in izboljšanje storitev, zlasti spletnih učilnic, videokonferenčnih storitev ter nakup okoli 4.000 prenosnikov, ki jih bodo šole lahko uporabljale pri vsakdanjem delu, po potrebi pa jih lahko posodijo učencem oziroma dijakom, ki doma nimajo ustrezne opreme za učenje na daljavo. Program je sofinanciran iz sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj, njegova vrednost 4 milijone evrov.
Julija 2020 so bili objavljeni rezultati raziskave »Izobraževanje na daljavo v času epidemije Covid-19 v Sloveniji«, ki jo je izvedel Zavod RS za šolstvo maja in junija 2020 – v osmem tednu izobraževanja na daljavo, s katero so analizirali različne prakse izobraževanja na daljavo v času epidemije v Sloveniji. Raziskovanje je zajemalo doživljanje poučevanja/učenja na daljavo, organizacijo in potek pouka, uporabo digitalne tehnologije, realizacijo učnih ciljev, didaktične strategije in metode poučevanja na daljavo, vrednotenje znanja, samooceno usposobljenosti za izvajanje izobraževanja na daljavo, prednosti in izzive ter sodelovanje z različnimi deležniki.
Z izboljšanjem epidemiološkega stanja so z 18. majem srednje šole začele izvajati vzgojno-izobraževalno dejavnost za dijake zaključnih letnikov. 3. junija so bili vrtci in osnovne šole ponovno odprti za vse, večina srednješolcev z nekaj izjemami so šolanje nadaljevali na daljavo, srednje šole so za vse odprle vrata 24. junija, ko so dijaki v šole prišli po zaključna spričevala.
Dijaki zaključnih letnikov srednješolskega izobraževanja so končali izobraževanje na način, določen s predpisi, tj. z zaključnimi izpiti, poklicno oziroma splošno maturo.
Aprila in maja 2020 je MIZŠ skupaj z Ministrstvom za zdravje, Nacionalnim inštitutom za javno zdravje, Zavodom RS za šolstvo, Centrom RS za poklicno izobraževanje, Andragoškim centrom RS, predstavniki ravnateljskih združenj, predstavniki Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije in ostalimi deležniki usmerilo prizadevanja v izvajanje kakovostne vzgoje in izobraževanja, skrbi za ranljive skupine in v zagotavljanje pogojev za varno ponovno odprtje vrtcev in šol. Za ta namen so bili ukrepi vključeni v zakone o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije in omilitev ter odpravo njenih posledic, vzgojno-izobraževalni zavodi pa so prejeli okrožnice, navodila in priporočila za izvajanje vzgojno-izobraževalnega procesa, preverjanje in ocenjevanje ter zaključevanje šolskega leta.
Navodila in priporočila za vrtce, osnovne šole, osnovne šole s prilagojenim programom, zavode za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami, srednje in višje šole, dijaške domove, glasbene šole so objavljena na spletni strani ZRSŠ. Informacije in strokovna priporočila za delo organizacij za izobraževanje odraslih na spletni strani ACS.
Sklepa, objavljena na spletnih straneh MIZŠ
Julija 2020 je bil sprejet Zakon o interventnih ukrepih za pripravo na drugi val COVID-19, ki je med drugim dodatno uredil določbe Zakona o štipendiranju v zvezi vračanjem delodajalcev zneska sofinanciranja kadrovskih štipendij in obveznostjo štipendista glede zaposlitve.
Maja 2020 je bil sprejet Zakon o interventnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic epidemije COVID-19, ki je omogočal v času epidemije oprostitev plačila staršev za vrtec, ko otrok ni obiskoval vrtca, podaljšanje prijavno-vpisnih rokov v visokošolske zavode in upošteva izjemne okoliščine tudi v postopku pridobivanja in ohranjanja pravice do štipendije.
Aprila 2020 je Državni zbor RS sprejel ter spremenil in dopolnil Zakon o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo, ki je vzpostavil pravno podlago za izvajanje pouka na daljavo in možnost, da minister za izobraževanje s sklepom lahko prilagodi šolski koledar (študijski za višješolsko izobraževanje), preverjanje in ocenjevanje znanja ter napredovanje, zaključevanje izobraževanja, roke za uveljavljanje pravic ter izvrševanje dolžnosti vseh subjektov na področju osnovnošolskega, srednješolskega in višješolskega izobraževanja. Zakon je tudi omogočil priznavanje praktičnega usposabljanja z delom, obveznih izbirnih vsebin oziroma interesnih dejavnosti v srednješolskem izobraževanju. Zakon je uredil tudi financiranje za izvajalce javnih služb.
Od 16. marca 2020 dalje so na podlagi Odloka o začasni prepovedi zbiranja ljudi v zavodih s področja vzgoje in izobraževanja ter univerzah in samostojnih visokošolskih zavodih zaprti vsi vrtci, šole, večina zavodov za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami, organizacije za izobraževanje odraslih, univerze in samostojni visokošolski zavodi, domovi za učence, dijaški in študentski domovi in glasbene šole. Dejavnost prenehajo opravljati tudi vsi varuhi predšolskih otrok na domu.
Ministrstvo za izobraževanje in Zavod RS za šolstvo (ZRSŠ) sta osnovnim in srednjim šolam posredovala priporočila za izvajanje izobraževanja na daljavo. Na ravni države je bila vzpostavljena koordinacijska skupina, ki usmerja in koordinira aktivnosti državnih institucij za podporo šolam pri tem. Enotna vstopna točka za podporo ravnateljem in učiteljem je na slovenskem izobraževalnem omrežju SIO. Zaradi epidemije koronavirusa SARS-CoV-2 so bili že podaljšani nekateri roki za vpis v višje šole in visokošolske programe, podaljšani roki za prijavo na razpise, odpoved strokovnih izpitov za strokovne delavce v vzgoji in izobraževanju itd.
Večina šol je že prvi dan vpeljala izobraževanje na daljavo, pri tem jim strokovno in tehnično pomoč nudita ZRSŠ in ARNES. Ministrstvo, ZRSŠ in RTV Slovenija sodelujejo pri oblikovanju posebnega programa za učence do 5. razreda osnovne šole, kjer se prepletajo izobraževalne, informativne in razvedrilne vsebine, povezane z učnim načrtom.
Marca 2020 je Zavod RS za šolstvo (ZRSŠ) v sklopu enomesečne javne strokovne razprave objavil predlog posodobitve Koncepta prepoznavanja nadarjenih otrok, učencev in dijakov ter vzgojno-izobraževalnega dela z njimi. Dokument je pripravila ekspertna skupina za vzgojno-izobraževalno delo z nadarjenimi na ZRSŠ, svoje kritične ocene in predloge so prispevali tudi člani fokusnih skupin. Predlog novega koncepta predstavlja posodobitev koncepta odkrivanja in dela z nadarjenimi učenci (1999) in dijaki (2007) in je pripravljen na podlagi strokovnih izhodišč. Koncept po novem vključuje poleg prepoznavanja potencialov nadarjenih učencev in dijakov tudi otroke v vrtcu ter opredeljuje vlogo mentorjev, pedagoških koordinatorjev, šolske svetovalne službe in učiteljev; poudarja individualizacijo, diferenciacijo in personalizacijo v okviru rednega pouka ter pomen nadaljnjega izobraževanja in usposabljanja.
Februarja 2020 je minister za izobraževanje na podlagi leta 2018 sprejetega Zakona o izobraževanju odraslih sprejel Pravilnik o vpisnem postopku v program osnovne šole za odrasle, ki poleg manjših sprememb v postopku vpisa na novo opredeljuje pripravo in spremljanje osebnega izobraževalnega načrta, ki omogoča spremljanje in evalvacijo napredovanja udeležencev. Pravilnik se bo začel uporabljati septembra 2020.
Februarja 2020 je začel veljati novi Pravilnik o upravljanju učbeniških skladov. Učbeniški skladi so od leta 2017 ločeni del šolskih knjižnic in jih upravljajo šolski knjižničarji. Novi pravilnik širi nabor učnih gradiv, ki so v učbeniškem skladu, in povečuje avtonomijo šole pri zagotavljanju gradiv za učenje. Večjo pozornost tudi nameni izbiri učnih gradiv, ki jih kupijo starši. Srednje šole, ki so avtonomne pri odločitvi o vzpostavitvi učbeniškega sklada, dijakom zaračunavajo izposojevalnino, osnovnim šolam pa sredstva za obvezne učbeniške sklade zagotavlja država. Po novem so v metodologijo za določanje višine letnih sredstev vključeni tudi delovni zvezki za učence prvega vzgojno-izobraževalnega obdobja (1.−3. razred), vendar lahko šola samostojno razporeja sredstva po razredih. Vključitev šolskih knjižnic v informacijski sistem COBISS na podlagi novele Zakona o knjižničarstvu (2015) in z njo povezane reforme šolskega knjižničarstva, bo omogočala informacijsko podporo za spremljanje izvajanja pravilnika z zagotavljanjem potrebnih podatkov.
Vlada RS je januarja 2020 sprejela novo politiko štipendiranja za naslednje petletno obdobje (2020–2024). Tako kot doslej bo država v letih 2020–2025 za štipendije za deficitarne poklice zagotavljala sredstva za približno 1000 novih štipendij letno, kar pomeni približno 1,23 mio EUR letno. Pričakuje se, da se bo s štipendiranjem deficitarnih poklicev razširila ponudba kadrov z deficitarnimi poklici in se povečal vpis na šole z izobraževalnimi programi za deficitarne poklice. Nabor le-teh se bistveno ne spreminja in večina ostaja na ravni srednješolskega poklicnega in strokovnega izobraževanja.
Avgusta 2019 je ministrstvo v javno obravnavo posredovalo novi Pravilnik o vpisnem postopku v program osnovne šole za odrasle, ki ureja javni poziv k vpisu, prijavni postopek, vpis, vsebino osebnega izobraževalnega načrta, pravila izvajalca in izpis. Pravilnik bo predvidoma sprejet jeseni 2019 in se bo uporabljal od šolskega leta 2019/20 dalje.
Julija 2019 je Državni zbor sprejel novelo Zakona o poklicnem in strokovnem izobraževanju, ki med drugim izenačuje obravnavo mladoletnih in polnoletnih dijakov, ko gre za opravičevanje odsotnosti pri pouku, obveščanje staršev o izobraževanju otrok. Starši polnoletnih dijakov bodo tudi za te morali opravičiti izostanke in za seznanitev ne bodo več potrebovali soglasja svojih polnoletnih otrok. Učitelji bodo lahko dijaku, ki bo z neprimernim vedenjem bistveno oviral pouk, prepovedali prisotnost pri pouku. Po novem bodo lahko dijaka izključili ob njegovem četrtem ukoru.
V zvezi s prenovo poklicnega in strokovnega izobraževanja so bili januarja 2019 na podlagi sklepa Strokovnega sveta Republike Slovenije za poklicno in strokovno izobraževanje objavljeni nekateri prenovljeni oziroma novi izobraževalni programi srednjega poklicnega in strokovnega izobraževanja. Vsi se bodo začeli izvajati s šolskim letom 2019/20.
Decembra 2019 je Vlada RS sprejela Nacionalno strategijo za razvoj bralne pismenosti za obdobje 2019–2030, katere vizija je zagotoviti vsem takšno raven pismenosti, ki bo omogočila vsakemu posamezniku v Sloveniji, da razvije svojo sposobnost aktivnega življenja in dela. Razvoj bralne pismenosti je temelj za gospodarski napredek, trajnostni razvoj in socialno kohezijo, prav tako pa je stalen razvoj bralne pismenosti na vseh stopnjah pogoj vseživljenjskega učenja. Za podporo doseganju strateških ciljev strategija vključuje tudi okvir specifičnih ciljev za različne starostne / ciljne skupine in opise ravni bralne pismenosti za določene starostne skupine. Več o strategiji v Reforme in razvojne usmeritve
Od novembra 2019 do februarja 2020 je potekalo medresorsko usklajevanje o predlogu novega Zakona o obravnavi otrok in mladostnikov s čustvenimi in vedenjskimi težavami in motnjami, ki ga je avgusta ministrstvo, pristojno za izobraževanje, posredovalo v javno obravnavo. Njegov namen je enotna, sistemska ureditev celostne obravnave otrok in mladostnikov s čustvenimi in vedenjskimi motnjami. Več v reformah osnovnošolskega in gimnazijskega izobraževanja.
Septembra 2019 se je začel uporabljati novi Pravilnik o organizaciji in povračilu prevoznih stroškov za prevoze otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami, ki po novem na enem mestu ureja prevoze otrok s posebnimi potrebami, za katere sredstva zagotavlja ministrstvo, pristojno za izobraževanje. Bistvena novost je ureditev prevozov predšolskih otrok, ki to pravico pridobijo na podlagi zakona, ki ureja zgodnjo obravnavo, in so tako izenačeni z otroki, ki prilagojene programe obiskujejo v zavodih za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami. Pravilnik tudi sledi pobudi staršev dijakov, da lahko sami zagotovijo prevoz dijaka v šolo ali zavod.
Konec septembra 2019 sta Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport in Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije sklenila Dogovor o ureditvi položaja mobilnih učiteljev za dodatno strokovno pomoč in učiteljev za dodatno strokovno pomoč, ki enotno ureja povračilo potnih stroškov in zagotavljanje sredstev za povračilo za opravljanje istovrstnega dela.
Avgusta 2019 je ministrstvo v javno obravnavo posredovalo predlog Pravilnik o upravljanju učbeniških skladov, ki ureja upravljanje učbeniškega sklada v šolah in zavodih. Več v reformah osnovnošolskega in gimnazijskega izobraževanja.
S šolskim letom 2019/20 se na podlagi stavkovnega sporazuma, ki je opisan v naslednjem odstavku, za razrednike v šolah uvaja novo delovno mesto učitelj – razrednik, ki je uvrščeno za en plačni razred višje od delovnega mesta učitelj v vseh nazivih. Plačni razredi se bodo za enega vsem učiteljem dvignili še novembra 2019 in za vse učitelje z nazivom svetovalec oziroma svetnik tudi septembra 2020.
Decembra 2018 in januarja 2019 so bili na podlagi stavkovnega sporazuma, dogovora o plačah in aneksov h kolektivnim pogodbam, ki so jih podpisali Vlada RS in sindikati javnega sektorja, sprejeti in objavljeni spremenjeni Zakon o sistemu plač v javnem sektorju, aneksi h kolektivnim pogodbam za negospodarske dejavnosti, javni sektor, dejavnost vzgoje in izobraževanja, pravilniki o metodologiji financiranja izobraževalnih programov na področju srednjega šolstva in drugi dokumenti in predpisi za uveljavitev dogovorov.