Eurydice

Reforme povezane s prečnimi kompetencami in zaposljivostjo

Slovenija

Reforme povezane s prečnimi kompetencami in zaposljivostjo

Tuesday, 23 March, 2021 - 18:46

2021

Februarja 2021 je vlada imenovala Nacionalni svet za bralno pismenost. Ena ključnih nalog tega sveta bo spremljanje izvajanja strategije, ki bo podrobneje opredeljena v akcijskem načrtu. Sestavljali ga bodo strokovnjaki s področja pismenosti od predšolske vzgoje do tretjega življenjskega obdobja, ki pokrivajo različne vidike razvoja pismenosti, ter predstavniki vladnih resorjev, ključnih za razvoj pismenosti. Administrativno in tehnično podporo ter sredstva za njegovo delovanje bo zagotovilo ministrstvo, pristojno za izobraževanje.

2020

Decembra 2020 je ministrica sprejela Pravilnik o standardih in normativijh za financiranje in izvajanje javne službe v izobraževanju odraslih, ki je osnova za pripravo sklepov o financiranju javne službe v letu 2021. Ta vključuje svetovalno dejavnost na področju izobraževanja odraslih in program osnovne šole za odrasle.

Septembra 2020 je Računsko sodišče RS objavilo revizijsko poročilo Bralna pismenost otrok v Republiki Sloveniji, ki se je nanašalo na Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, Ministrstvo za kulturo, Zavod RS za šolstvo in Javno agencijo za knjigo ter sodelovanje med temi ustanovami v obdobju od 1. 1. 2014 do 31. 12. 2018. Računsko sodišče je v poročilu podalo vrsto priporočil za izboljšanje poslovanja v prihodnje. Priporočila za Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport so povezana z:

  • razvojem šolskega knjižničarstva,
  • implementacijskimi aktivnostmi Nacionalne strategija za razvoj bralne pismenosti za obdobje 2019-2030,
  • oblikovanjem in sledenjem ciljev in kazalnikov za merjenje uspešnosti razvijanja bralne pismenosti otrok, ki bodo jasno usmerjeni v zviševanje ravni bralne pismenosti vseh otrok, s posebnim poudarkom na prizadevanjih, da ima Republika Slovenija čim nižje deleže otrok na najnižjih zahtevnostnih ravneh, ter ozaveščanju strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju o pomenu bralne pismenosti otrok in udeleževanju strokovnih usposabljanj.

Računsko sodišče je izrecno poudarilo tudi potrebo po nadaljnjih pripravah analitičnih podlag za načrtovanje izobraževalnih politik s kakovostnimi analizami sekundarnih in ozadenjskih dejavnikov, pri čemer se posebno pozornost namenja problematičnim področjem.

Julija 2020 je potekalo posvetovalno srečanje deležnikov in socialnih partnerjev za pripravo novega Nacionalnega programa za izobraževanje odraslih za obdobje 2021-2030, katerega vizija je, da se vsakemu odraslemu prebivalcu Slovenije omogoči enake možnosti za kakovostno izobraževanje v vseh življenjskih obdobjih.

Dejavnosti za pripravo programa so se začele že spomladi 2019, ko je minister, pristojen za izobraževanje, pozval ministrstva, socialne partnerje, lokalne skupnosti in druge deležnike k sodelovanju in s tem začel proces priprave novega nacionalnega programa izobraževanja odraslih za obdobje 2021–2030. Slovenija tako sledi priporočilom iz 2. faze Strategije spretnosti (OECD, 2018). Do poletja so različni odgovorni akterji na različnih ravneh na strokovnih in drugih srečanjih že začeli z razpravo (Strokovni posvet o novi zasnovi osnovne šole za odrasle, Andragoški kolokvij, 320. seja Ekonomsko-socialnega sveta).

Maja 2020 je ministrica za izobraževanje na podlagi sklepa Strokovnega sveta RS za izobraževanje odraslih, znanost in šport sprejela izobraževalni program za odrasle Slovenščina kot drugi in tuji jezik.

Maja 2020 je Strokovni svet za izobraževanje odraslih je junija 2020 na osnovi ZIO-1 sprejel Smernice za izvajanje svetovalne dejavnosti v izobraževanju odraslih, ki se izvaja kot javna služba in Izhodišča za pripravo javnoveljavnih izobraževalnih programov za odrasle.

Marca 2020 je Vlada RS sprejela Program porabe sredstev Sklada za podnebne spremembe v obdobju 2020–2023, ki med drugim zajema vzgojo in izobraževanje. Med upravičene namene porabe sredstev Sklada program umešča tudi učenje za trajnostni prehod, ki predvideva ukrep umestitve podnebnih ciljev ter vsebin v predšolsko vzgojo, osnovno in srednje izobraževanje, višješolsko strokovno izobraževanje ter izobraževanje odraslih. Med predvidenimi aktivnostmi je tudi priprava predlogov za posodobitev nacionalnih smernic za vzgojo in izobraževanje za trajnostni razvoj (VITR), vzgojno-izobraževalnih programov, učnih načrtov in drugih kurikularnih dokumentov s podnebnimi cilji in vsebinami.

Februarja 2020 sta Strokovni svet RS za splošno izobraževanje in Strokovni svet RS za poklicno in strokovno izobraževanje sprejela prenovljene srednješolske programe, ki vključujejo novo sestavino programov t.i. druge oblike vzgojno-izobraževalnega dela, ki zajema, poleg izbirnih vsebin v gimnazijskih in interesnih delavnosti v poklicnih ter tehničnih in strokovnih programih, tudi obvezni vsebinski sklop aktivno državljanstvo. Strokovni svet za splošno izobraževanje je februarja za ta sklop določil tudi učni načrt in kataloga znanj. Prenovljeni programi se bodo začeli izvajati s šolskim letom 2020/21.

V začetku leta 2020 je ministrstvo, pristojno za izobraževanje, ustanovilo prvi nacionalni Strateški svet za podjetnost v izobraževanju. V njem so združeni različni strokovnjaki, tako iz šolstva kot gospodarstva, znanosti in mladine z izkušnjami s spodbujanjem podjetnosti v različnih organizacijah, kjer so uspešno vnašali spremembe v različne okolja. Namen strateškega sveta je nadgraditi trenutno uvajanje podjetnosti v šolski sistem in oblikovati strategijo z akcijskim načrtom za razvoj podjetnosti v izobraževanju. Cilj sveta je oblikovati učinkovite usmeritve, ki bodo v praksi prinesle konkretne rezultate: samoiniciativne in podjetne mlade s pravo mero etike in morale.

2019

Decembra 2019 je Vlada RS sprejela Nacionalno strategijo za razvoj bralne pismenosti za obdobje 2019–2030, katere vizija je zagotoviti vsem takšno raven pismenosti, ki bo omogočila vsakemu posamezniku v Sloveniji, da razvije svojo sposobnost aktivnega življenja in dela. Razvoj bralne pismenosti je temelj za gospodarski napredek, trajnostni razvoj in socialno kohezijo, prav tako pa je stalen razvoj bralne pismenosti na vseh stopnjah pogoj vseživljenjskega učenja. Za podporo doseganju strateških ciljev strategija vključuje tudi okvir specifičnih ciljev za različne starostne / ciljne skupine in opise ravni bralne pismenosti za določene starostne skupine. Več o strategiji v Reforme in razvojne usmeritve.