Slovensko ogrodje kvalifikacij (SOK) je bilo sprejeto ob koncu leta 2015 z Zakonom o slovenskem ogrodju kvalifikacij, ki je bil sprejet 2015 in se začel uporabljati julija 2016. Ogrodje je orodje za razvoj in razvrščanje kvalifikacij v enotni sistem ravni glede na zakonsko določena merila in učne izide. Ogrodje je tudi orodje za primerjavo nacionalnih kvalifikacij in ravni kvalifikacij s kvalifikacijami in ravnmi Evropskega ogrodja kvalifikacij (EOK) in Evropskim ogrodjem visokošolskih kvalifikacij (EVOK).
Namen SOK je doseči transparentnost in prepoznavnost kvalifikacij v Sloveniji in EU.
Glavni cilji SOK so:
Zakon o slovenskem ogrodju kvalifikacij je določil Center RS za poklicno izobraževanje (CPI) kot nacionalno koordinacijsko točko za slovensko ogrodje kvalifikacij in evropsko ogrodje kvalifikacij. Naloga nacionalne koordinacijske točke je med drugim:
Nacionalna koordinacijska točka zagotavlja tudi administrativno in splošno podporo sedemčlanski strokovni komisiji, ki jo imenuje minister za delo. Strokovna komisija združuje predstavnike treh ministrstev (za delo, izobraževanje in ekonomski razvoj) ter delodajalce in zaposlene. Med drugim je naloga strokovne komisije, da določi standarde za vključitev dodatnih kvalifikacij v SOK. Komisija spremlja tudi splošni razvoj SOK, EOK in ogrodja kvalifikacij za Evropski visokošolski prostor (EHEA).
Vsebinsko gledano sistem SOK vključuje kvalifikacije formalnega izobraževanja (za vse ravni) ter kvalifikacije, pridobljene zunaj sistema formalnega izobraževanja (Nacionalne poklicne kvalifikacije in dopolnilne kvalifikacije).
V skladu s politikami na ravni EU, so učni izidi postavljeni v središče SOK. To je namenjeno izboljšanju primerljivosti in preglednosti sistemov kvalifikacij, vseživljenjskega učenja, priznavanju neformalnega in priložnostnega učenja, zagotavljanju kakovosti in boljšemu povezovanju izobraževanja s trgom dela.
Kvalifikacije so v SOK razvrščene v deset ravni. Pri umeščanju kvalifikacij v SOK se uporabljajo opisniki ravni SOK. Opisnik posamezne ravni vsebuje tri kategorije učnih izidov:
Drugi sestavni deli SOK so:
10-stopenjski SOK je jasno povezan z osmimi ravnmi EOK z opisniki obeh okvirov, opisniki šeste do desete stopnje SOK pa so povezani z opisniki v ogrodju kvalifikacij za evropski visokošolski prostor (EHEA). Podrobna obrazložitev je v končnem poročilu Umeščanje slovenskega ogrodja kvalifikacij v evropsko ogrodje kvalifikacij za vseživljenjsko učenje in evropsko ogrodje visokošolskih kvalifikacij (.pdf).
Več informacij o oblikovanju in drugih vidikih SOK je na voljo na www.nok.si.
Nadaljnji razvoj registra kvalifikacij SOK bo usmerjen na:
Za več informacij glejte končno poročilo Spremljava slovenskega ogrodja kvalifikacij in registra kvalifikacij SOK (.pdf).
V letu 2005, v letu, ko se je Slovenija pridružila EU, je bilo opravljeno nacionalno posvetovanje o evropskem ogrodju kvalifikacij za vseživljenjsko učenje. Uvajanje Evropskega ogrodja kvalifikacij je tudi spodbudilo razpravo o formalni uskladitvi nacionalne lestvice izobrazbe z razvojem izobraževalnega sistema v Sloveniji. Rezultat te razprave je bil razvoj slovenskega ogrodja kvalifikacij, ki je opisano v nadaljevanju.
Za statistične namene ja vlada leta 2006 z uredbo uvedla Klasifikacijski sistem izobraževanja in usposabljanja (KLASIUS). Ta klasifikacija razvršča izobraževalne dejavnosti in izide glede na osem-stopenjsko lestvico. Klasifikacija je sicer bolj obvezni nacionalni statistični standard kot pa nacionalno ogrodje kvalifikacij, čeprav je služil kot eno od izhodišč za pripravo slovenskega ogrodja kvalifikacij.
V istem letu je bil spremenjen tudi Zakon o visokošolskem izobraževanju, ki je določal sprejetje nacionalnega ogrodja visokošolskih kvalifikacij. To ogrodje je bilo namenjeno kot orodje za ugotavljanje načel in izidov študijskih programov z vidika znanja, spretnosti in kompetenc.
Leta 2008 se je Center ENIC NARIC, pristojni organ za ocenjevanje in priznavanje izobrazbe (takrat je deloval v okviru Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo), priključil projektu HEQual-NQFs – Description of H.Ed. qualifications in NQFs with regard to existing recognition procedures. Ugotovitve tega projekta naj bi strokovnjakom iz različnih držav pomagale pri nadaljnjem razvoju in uveljavljanju evropskega ogrodja kvalifikacije ter snovanju nacionalnih in regionalnih ogrodij kvalifikacij.
V začetku leta 2010 je Vlada RS imenovala medresorsko delovno skupino za pripravo nacionalnega ogrodja kvalifikacij v skladu z evropskim ogrodjem kvalifikacij.
Usmerjevalni odbor je imel formalna pooblastila za odločanje v zvezi z razvojem slovenskega ogrodja kvalifikacij in naslednje naloge:
V sodelovanju s tričlansko skupino strokovnjakov je medresorska delovna skupina razvila prvotni predlog za deset-stopenjsko nacionalno ogrodje kvalifikacij ter začela javno razpravo v začetku leta 2011. Prvi krog razprave je vključeval srečanja s predstavniki delodajalcev, šol, visokošolskih zavodov, sindikatov in ministrstev. Informacije, ki so jih zagotovili ti deležniki, so bile vključene v nov osnutek, ki je bil predstavljen na Nacionalnem posvetovanju o slovenskem ogrodju kvalifikacij. Konferenca je bila odprta za vse zainteresirane deležnike. Končni predlog, ki je bil pripravljen v maju 2011, je odražal prejete informacije deležnikov.
Podrobni pregled razvoja slovenskega okvirja kvalifikacij je na voljo v podrobnem poročilu (.pdf), ki ga je objavil Center RS za poklicno izobraževanje.