Terciarno izobraževanje v Sloveniji obsega višje strokovno izobraževanje in visokošolsko izobraževanje. Za obe področji je od leta 2012 pristojno Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport. Oba podsistema terciarnega izobraževanja sta med seboj povezana. Diplomanti višješolskega izobraževanja lahko prehajajo v višji letnik visokošolskega. Po sklepu Strokovnega sveta za visoko šolstvo je to praviloma v drugi letnik visokega strokovnega izobraževanja. Odločitev o tem je v pristojnosti visokih strokovnih šol in fakultet. Orodja za večjo preglednost izobraževanja (kreditni sistem vrednotenja študijskih obveznosti, priloga k diplomi in sistem kakovosti, v okviru katerega je tudi sistem zunanje evalvacije) so uveljavljeni v celotnem terciarnem izobraževanju.
Višješolsko izobraževanje v Sloveniji ureja Zakon o višjem strokovnem izobraževanju (2004 in 2013). Izvajajo ga javne in zasebne višje strokovne šole. Praktično naravnani študijski programi trajajo dve leti, nastali pa so iz dejanskih kadrovskih potreb gospodarstva. Študentom omogočajo pridobitev poklicnih kompetenc v skladu s poklicnimi standardi, ki jih na predlog Centra RS za poklicno izobraževanje (CPI) sprejme minister, pristojen za delo. Diplomanti so usposobljeni za vodenje, načrtovanje in nadzorovanje delovnih procesov.
Razvoj višjega strokovnega izobraževanja je tudi v Sloveniji vse bolj povezan z mednarodnim okoljem, na njegov razvoj najbolj vpliva bolonjski proces (od 1999) in Kobenhavenska deklaracija (2002). Za uveljavljanje prostega pretoka oseb in priznavanje poklicnih kvalifikacij v državah EU je v zakonu izrecno zapisano, da morajo biti poklicni standardi in študijski programi evropsko primerljivi. Pristojni organi spodbujajo tudi razvoj skupnih študijskih programov in programov za izpopolnjevanje oziroma vseživljenjsko učenje. V letu 2016 je pristojni strokovni svet v soglasju z ministrico za izobraževanje dopolnil Izhodišča za pripravo višješolskih študijskih programov, kar bo omogočilo razvoj programov za izpopolnjevanje oziroma specializacijo, ki ne bodo dali nove stopnje izobrazbe, ampak bodo omogočali poglabljanje in razširjanje poklicnih kompetenc.
Visoko šolstvo v Sloveniji ureja Zakon o visokem šolstvu. Študij je organiziran na javnih in zasebnih univerzah in drugih visokošolskih zavodih in poteka na fakultetah, umetniških akademijah in visokih strokovnih šolah. Zasebne fakultete in umetniške akademije ter javne in zasebne visoke strokovne šole se lahko ustanovijo tudi kot samostojni visokošolski zavodi. Ti se lahko združujejo v skupnost visokošolskih zavodov. Pod posebnimi pogoji je dovoljena tudi ustanovitev mednarodne zveze univerz.
Glavne naloge visokošolskih zavodov – znanstveno razvojno raziskovanje in izobraževanje – so določene z zakonom. Strateški cilji za posamezna pet- do desetletna obdobja pa se določijo z nacionalnim programom visokega šolstva. Sprejme ga Državni zbor. Pri njegovi pripravi sodelujejo visokošolski partnerji, Strokovni svet RS za visoko šolstvo in Svet za znanost in tehnologijo RS.
V Resoluciji o Nacionalnem programu visokega šolstva 2001–2020, ki jo je Državni zbor sprejel maja 2011, so glavni cilji kakovost in odličnost, raznovrstnost ter dostopnost, internacionalizacija, diverzifikacija študijske strukture, izdatnejše financiranje visokega šolstva, še posebej pa:
Noveli Zakona o visokem šolstvu iz let 2004 in 2006 predstavljata pravni okvir za vpeljavo tristopenjskega visokošolskega sistema, ki sledi ciljem bolonjskega procesa in ciljem vzpostavitve skupnega evropskega visokošolskega prostora. Študijski programi prve stopnje so univerzitetni in visokošolski strokovni. Študijski programi druge stopnje so magistrski študijski programi (magisterij stroke). Enoviti magistrski študijski programi, ki vodijo neposredno do magisterija, se oblikujejo, če izobražujejo za poklice, urejene z direktivami EU ali s posebnimi predpisi RS. Na tretji stopnji so doktorski študijski programi. Na vseh treh stopnjah so mogoči tudi skupni študijski programi. Kot obliko vseživljenjskega učenja visokošolski zavodi lahko oblikujejo, akreditirajo in izvajajo študijske programe za izpopolnjevanje. Kreditni sistem študija (ECTS) se obvezno uvaja od leta 2002 naprej.
Univerze, fakultete in umetniške akademije lahko izvajajo vse vrste študijskih programov. Visoke strokovne šole praviloma izvajajo prvostopenjske visokošolske strokovne študijske programe, ob izpolnjevanju posebnih pogojev pa tudi študijske programe druge stopnje. Vpisni pogoji so okvirno določeni z zakonom, natančneje pa se določijo s posameznim študijskim programom. Ob izpolnjevanju določenih pogojev je mogoča prehodnost med študijskimi programi iste stopnje. Diplomanti si pridobijo diplomo in strokovni ali znanstveni naslov, določen v skladu z Zakonom o strokovnih in znanstvenih naslovih. Skupaj z diplomo se od leta 2001/2002 izdaja tudi priloga k diplomi, od 2007 se diplomantom izdaja brezplačno v slovenskem jeziku in v enem od uradnih jezikov EU.
Študij je organiziran kot redni ali izredni. Študijsko leto traja od 1. oktobra do 30. septembra. Organiziranost študija natančneje določijo visokošolski zavodi sami, in sicer s študijskim koledarjem. Študijsko leto je navadno razdeljeno v dva semestra s po 15 delovnimi tedni, glavna izpitna obdobja pa so tri. Učni jezik na visokošolskih zavodih je slovenski. Pod pogoji, določenimi z zakonom in s statutom, lahko visokošolski zavod izvaja študijske programe ali njihove dele tudi v tujem jeziku.
Kakovost visokošolskih zavodov in študijskih programov se zagotavlja z akreditacijskimi postopki ter notranjo in zunanjo evalvacijo. Za akreditacijo visokošolskih zavodov in študijskih programov je bil od leta 1994 do leta 2010 pristojen Svet RS za visoko šolstvo, od leta 2006 naprej tudi za prostovoljne zunanje evalvacije. Spomladi 2010 je bila za te naloge ustanovljena Nacionalna agencija RS za kakovost visokega šolstva (NAKVIS). Notranja evalvacija je še naprej odgovornost visokošolskih zavodov.
V Sloveniji se v skladu z Zakonom o vrednotenju in priznavanju izobraževanja priznava tudi v tujini končano izobraževanje.