Glavni politični cilji financiranja izobraževanja in usposabljanja odraslih so povezani z uresničevanjem načela vseživljenjskega učenja. Z zagotavljanjem javnih sredstev se omogoča čim večjemu številu odraslih vključevanje v programe izobraževanja in usposabljanja. Pri tem je pomembno razvijati nove pristope in metode dela, vrednotenje predhodno pridobljenega znanja, seznanjanje odraslih o možnostih za izobraževanje in usposabljanje.
Mehanizme financiranja izobraževanja odraslih urejajo Zakon o izobraževanju odraslih, Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (ZOFVI), Zakon o javnih financah, Zakon o izvrševanju proračuna ter nekateri drugi pravni akti.
O namenu in obsegu sredstev v določenem obdobju odloči Državni zbor RS s strateškim dokumentom - nacionalnim programom izobraževanja odraslih (Resolucija o nacionalnem programu izobraževanja odraslih v Republiki Sloveniji do leta 2010 - ReNPIO). Vlada pa z vsakoletnim programom izobraževanja odraslih (Letni program izobraževanja odraslih v Republiki Sloveniji za leto 2013 (pdf) natančno opredeli cilje, prednostna področja, izobraževalne programe, obseg in vrsto dejavnosti, ki bodo financirane iz javnih sredstev, ter obseg sredstev. Preden vlada sprejme letni načrt izobraževanja odraslih, si pridobi mnenje Strokovnega sveta RS za izobraževanje odraslih. S tema dvema dokumentoma se opredeli programe, ki so v javnem interesu.
Izobraževanje odraslih se financira iz državnega proračuna in proračunov lokalnih skupnosti ter drugih virov (skladov za izobraževanje odraslih, sredstev delodajalcev, iz dotacij, donacij in daril ter iz šolnin).
Država zagotavlja sredstva:
Občine zagotavljajo sredstva
Načini financiranja so opredeljeni v Zakonu o izobraževanju odraslih, letnem programu za izobraževanje odraslih ali pa v drugih predpisih ali zakonih. Poraba javnih sredstev mora biti sledljiva in v skladu s predpisi, ki veljajo za porabo javnih sredstev, ter jo nadzoruje Računsko sodišče RS.
Zakon o izobraževanju odraslih določa, da je temeljni mehanizem razporejanja sredstev javni razpis. Pri financiranju programov za izobraževanje odraslih, ki je v javnem interesu, se večinoma uveljavlja tretjinsko načelo: tretjino sredstev prispevajo udeleženci, tretjino lokalne skupnosti in tretjino državni proračun. Ta način financiranja predvideva povezavo javnih in zasebnih virov financiranja, pri čemer so tudi izvajalci lahko bodisi v zasebni ali javni lasti. Vsak izvajalec, ki kandidira za javna sredstva mora biti tudi registriran za dejavnost izobraževanja. Za izvajanje javno veljavnih programov pa mora biti tudi vpisan v razvid izvajalcev, ki ga vodi pristojno ministrstvo za šolstvo, kar naj bi bilo zagotovilo, da imajo izvajalci ustrezne kadre, prostore in opremo ter da izdajajo javno veljavne listine.
Programi ali dejavnosti, ki jih država v celoti financira, so povsem brezplačni za udeležence in izvajalci ne smejo zahtevati dodatnih sredstev za kritje stroškov izvedbe. To velja za tisto izobraževanje odraslih, ki je zagotovljeno z zakonom (osnovna šola za odrasle) ali drugim predpisom oziroma "letnim programom" (takšni primeri so zdaj: izobraževanje brezposelnih oseb, izobraževanje po programih "Usposabljanje za življenjsko uspešnost" in "Projektno učenje mladih"). Podlaga za določitev obsega sredstev je Odredba o standardih in normativih v izobraževanju odraslih.
se uporablja za financiranje (v celoti ali deloma) izobraževalnih programov in dejavnosti, za katere so morali izvajalci, ki so vpisani v razvid, pridobiti posebno izobrazbo ter zagotoviti ustrezne prostore in opremo. Na podlagi letnega programa se določi obseg izvedbe in število predvidenih udeležencev v programih. Ta način se uporablja za financiranje npr. študijskih krožkov, središč za samostojno učenje, borz znanja, svetovalnih središč za odrasle. Izvajalci prejmejo denar mesečno na podlagi poročil za preteklo leto.
Izvajalcem izobraževalnih programov, ki dajejo javno veljavno listino, se zagotavlja del sredstev za plačo strokovnega delavca – organizatorja izobraževanja odraslih. Delež je odvisen od uspešnosti dela v preteklem letu. Ta se ugotavlja na podlagi števila udeležencev in na podlagi zahtevnosti izobraževalnega programa (formalno ali neformalno izobraževanje). Razrez sredstev za tekoče leto, ki jih izvajalci prejemajo v mesečnih zneskih, se pripravi na podlagi poročila za preteklo leto.
se uporablja za financiranje letnih programov javnih zavodov, ki jih je skladno z ZOFVI ustanovila Vlada RS, za opravljanje razvojnih, raziskovalnih in svetovalnih naloge na področju vzgoje in izobraževanja odraslih. Za področje izobraževanja odraslih je to Andragoški center Slovenije poleg tega pa določene naloge opravijo Državni izpitni center, Zavod RS za šolstvo in Center RS za poklicno izobraževanje. Naloge, ki jih zavodom naroči Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, se ovrednotijo na temelju plačnih razredov zaposlenih in cenikov določenih storitev, ki jih je potrdil (nadzorni) svet javnega zavoda. Naročnik se z zavodom pogaja o obsegu nalog in sredstev.
Na podlagi neposrednega naročila in uvrstitve v letni delovni načrt raziskovalnih institucij se financirajo posamezni raziskovalni projekti, ki so specifični za področje izobraževanja. Zahtevnejši in večji raziskovalni projekti pa se financirajo na podlagi javnega razpisa.
Za programe izobraževanja odraslih, ki se v celoti financirajo z javnimi sredstvi, udeleženci ne plačujejo šolnin. Zakon o izobraževanju odraslih določa, da je brezplačna udeležba v programu osnovne šole za odrasle in programi, ki se določijo z letnim programom. Tako je npr. za odrasle brezplačna udeležba v programu "Usposabljanje za življenjsko uspešnost", "Projektno učenje mladih"ter programi izobraževanja brezposelnih oseb.
Za formalno in neformalno izobraževanje odraslih, ki ni v celoti financirano iz javnih sredstev. udeleženci ali njihovi delodajalci plačujejo šolnine organizaciji, ki izvaja program. V primerih, ko država krije določen delež stroškov programa, izvajalec sorazmerno zniža šolnine. Na ta način posredno vpliva na oblikovanje cene programa.
Spremenjeni Zakon o izobraževanju odraslih iz leta 2006 omogoča, da imajo udeleženci izobraževanja odraslih, ki se izobražujejo po javno veljavnih programih srednjega in višjega strokovnega izobraževanja, in niso v delovnem razmerju, prijavljeni kot brezposelne osebe ali se ne izobražujejo v skladu s predpisi za primer brezposelnosti, pravico kandidirati za dodelitev štipendije pod pogoji, ki jih določi štipenditor. Omenjeno pravico lahko uveljavljajo do dopolnjenega 27. leta starosti.
Program Zmanjševanje izobrazbenega primanjkljaja (ZIP) je namenjen izboljšanju splošne izobraženosti odraslih in omogoča, da se dodeljujejo študijske pomoči odraslim udeležencem formalnega izobraževanja za pridobitev izobrazbe na srednješolski ravni. Udeleženci se morajo prijaviti na javni razpis Sklada RS za razvoj kadrov in štipendiranje. Sredstva delno zagotavlja Evropska unija iz sredstev Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport. Odrasli udeleženci izobraževanja , ki so v starosti od 25 do 64 leta opravili vse obveznosti srednješolskega izobraževanja lahko dobijo povrnjeno do 90 % šolnine, če dokažejo, da so uspešno odpravili izobrazbeni primanjkljaj oziroma dosegli srednješolsko izobrazbo in sami plačali stroške izobraževanja. Za obdobje od šolskega leta 2007 do 2013 je razpisanih več kot 7 milijonov evrov.
Ugodnosti in pomoči so opisane v Gmotna pomoč družinam.
Posebnih davčnih olajšav za odrasle, ki se izobražujejo ni.
Spremenjeni Zakon o izobraževanju odraslih iz leta 2006 omogoča, da imajo udeleženci izobraževanja odraslih, ki se izobražujejo po javno veljavnih programih osnovnega, srednjega in višjega strokovnega izobraževanja, in niso v delovnem razmerju, prijavljeni kot brezposelne osebe ali se ne izobražujejo v skladu s predpisi za primer brezposelnosti, pravico do zdravstvenega varstva iz obveznega zdravstvenega zavarovanja ter druge pravice in ugodnosti, ki jih določajo drugi predpisi kot npr. subvencionirani prevoz. Omenjene pravice je mogoče uveljavljati do dopolnjenega 27. leta starosti.
Programe izobraževanja odraslih pretežno izvajajo zasebne institucije, ki se financirajo bodisi s šolninami, donacijami ali pa iz drugih virov. Zasebne institucije so avtonomne pri za oblikovanju poslovne politike, določanju višine šolnine in razporejanju sredstev in so za to tudi odgovorne. Naloga države je prvenstveno usmerjena v skrb in nadzor nad izvajanjem javno veljavnih izobraževalnih programov, ki dajejo javno veljavno listino. Nadzor izvaja Inšpektorat RS za šolstvo in šport, ki preverja ali izvajajo program v skladu s predpisi.
Šolnine se v celoti zaračunavajo vsem tistim udeležencem, ki izobraževanja nimajo financiranega iz javnih sredstev. Višino šolnine določa izvajalec programa, plača jo udeleženec ali pa njegov delodajalec. Plačila se izvajajo neposredno izvajalcu izobraževalnega programa. Država nima vpliva na oblikovanje višine šolnine. Z različnimi oblikami delnega financiranja programov ali dejavnosti pa izvajalce skuša pritegniti v sistem izvajalcev izobraževanja odraslih in s tem posredno vpliva na višino šolnin tudi pri tistih programih, ki niso financirani iz javnih sredstev.
Finančna pomoč odraslim in njihovim družinam
Ugodnosti in pomoči so opisane v Gmotna pomoč družinam.
Denarne ugodnosti (kritje šolnin, posojila, družinski dodatki), davčne olajšave in drugo (bivanje, prehrana, prevozi, zdravstveno varstvo)
Ugodnosti in pomoči so opisane v Finančne pomoči odraslim udeležencem izobraževanja.
Zasebne institucije, ki zadostijo zahtevam in predpisom za izvajanje posameznih izobraževalnih programov, lahko vsako leto posebej kandidirajo za javna sredstva, pri čemer naročnik postavi pogoje in zgornjo mejo sredstev, predvidenih za izobraževanje posameznega udeleženca, ali pa omeji vrednost posameznega programa ter postavi pogoj o številu udeležencev v tem programu. Javna sredstva so namenska in jih lahko uporabijo le za ta namen. Vsa javna sredstva so pod nadzorom Računskega sodišča RS, izvajalci pa morajo poslovati v skladu s predpisi, ki veljajo za javna sredstva ter dovoliti ogled poslovanja. Avtonomno odločajo o razporejanju presežka sredstev in so odgovorni za izvedbo ter porabo sredstev. Ni podatka, da bi se katera zasebna institucija za izobraževanje odraslih v celoti financirala le iz javnih sredstev.
Šolnine se zaračunavajo vsem tistim udeležencem, ki nimajo financiranega izobraževanja iz javnih sredstev. Vsem tistim, ki imajo financiran del izobraževanja pa le v sorazmernem deležu. Šolnine plačajo udeleženci ali njihovi delodajalci, lahko pa tudi skladi za izobraževanje odraslih, ki so organizirani znotraj obrtne ali gospodarske zbornice.
Finančna pomoč odraslim in njihovim družinam
Ugodnosti in pomoči so opisane v Gmotna pomoč družinam.
Denarne ugodnosti (kritje šolnin, posojila, družinski dodatki), davčne olajšave in drugo (bivanje, prehrana, prevozi, zdravstveno varstvo)
Ugodnosti in pomoči so opisane v Finančne pomoči odraslim udeležencem izobraževanja.